1. BREZJE

(H/11,314), na Brezjah (488 m), brezjanski, Brezjani (502 preb.). Gručasta vas v jugovzhodnem delu Radovljiške kotline leži na vzhodnem robu rodovitnega Brezjanskega polja na konglomeratni rečno-ledeniški terasi. Ta na jugu prehaja v nižje savske terase, na vzhodu pa v globoko vrezano dolino potoka Peračice, ki priteka izpod Dobrče (1634 m) in se v bližini izliva v reko Savo. Ljudje se ukvarjajo z živinorejo, zaposleni pa so tudi v okoliških tovarnah. Tu je ena najpomembnejših slovenskih romanskih cerkva, bazilika Marije Pomagaj, ki je bila pozidana konec 19. stoletja na mestu prvotne cerkvice sv. Vida. Ob njej je frančiškanski samostan. Kraj se prvič omenja leta 1350.

2. ČRNIVEC

(H/11,645), na Črnivcu (500 m), črnivški, Črnivčani (191 preb.). Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v jugovzhodnem delu Radovljiške kotline, na severovzhodnem robu Brezjanskega polja, na konglomeratni rečno-ledeniški terasi. Skozenj je tekla že stara furmanska pot, danes pa je tu speljana glavna cesta Kranj-Jesenice, ki naselje deli na dva dela. Prebivalci so zaposleni v industriji v Radovljiški kotlini in na Jesenicah. V bližini sta peraška slapova.

3. MOŠNJE

(H/11, 2877), v Mošnjah 8479 m), mošenjski, Mošnjani (368 preb.). Razpotegnjena vas z gručastim jedrom leži v jugovzhodnem delu Radovljiške kotline, na rečno-ledeniški terasi med glavno cesto Kranj-Jesenice in levim bregom 70 m nižje tekoče reke Save na jugu. Terasa na kateri so njive, prehaja na severu pri Podvinu v fosilni vršaj potoka izpod Begunjščice (Veliki vrh, 2060 m), na vzhodu pa se onstran globoke grape potoka Dobruše nadaljuje v Mošenjsko gmajno. Zahodno od vasi je velik nasad jablan Resje. Ljudje so zaposleni v krajih v Radovljiški kotlini in v Kranju. V gradu Podvinu iz 14. stoletja je danes hotel. V župnijski cerkvi sv. Andreja, ki je bila nekoč sedež prožupnije, prvič omenjene že leta 1154, so freske iz 15. stoletja.

4. RADOVLJICA

Radovljica (H/10, 3846), v Rodovljici (496 m), radovljiški, Radovljičani (6117 preb.).

 1. V katerem delu Ljubljanske kotline je Radovljica največje naselje?
Radovljica je največje naselje v Deželi, najsevernejšem delu Ljubljanske kotline.

 2. Kje je staro jedro Radovljice?
Staro jedro s cerkvijo, graščino in hišami okrog pravokotnega trga je stisnjeno na ozkem pomolu med robom 75 m visoke terase nad levim bregom reke Save in vanjo vrezanim dolcem na severozahodu.

 3. Kaj je onstran suhe doline?
Onstran suhe doline je še starejši, nekdaj Predtrg, ki se je po nekem Radmarju prvotno imenoval Radmarjeva vas (nemško Radmarsdorf, kasneje Radmmansdorf).

 4. Kdaj je bila Radovljica že poseljena glede na arheološke najdbe?
Arheološke najdbe pričajo o poselitvi  že v rimski dobi in v obdobju preseljevanja ljudstev.

 5. Kdaj je bil že poseljen savski breg?
Zgodaj je bil poseljen tudi savski breg.

 6. Kje se širi novejši del mesta?
Novejši del mesta z vilami in javnimi poslopji se širi po rečno-ledeniški terasi proti severu.

 7. Kje se širi najnovejši stanovanjski del?
Najnovejši stanovanjski del pa ob krajevni cesti in morenskih nasipih (Obla Gorica, 511 m, Volčji hrib, 510 m).

8. Pod katero oblast je v 11. stoletju prišla Radovljica?
Skupaj z okolico je tudi Radovljica v 11. stoletju prišla pod oblast briksenskih škofov.

 9. Komu je od 17. do 2. svetovne vojne pripadala graščina?
Kasneje so se lastniki graščine menjavali od 17. stoletja do 2. svetovne vojne pa je pripadala družini Thurn-Valsassina.

 10. Na katerem področju se je Radovljica uveljavila kljub dejstvu, da so v Radovljici razmere za kmetijstvo vedno ugodne?
Čeprav so bile razmere za kmejstvo vedno ugodne, se je Radovljica zgodaj uveljavila tudi kot obrtniško in trgovsko naselje (trgovina z lesom, železarskimi izdelki, suknom, soljo in vinom).

 11. Katerega leta se Radovljica prvič omenja? Kdaj je Radovljica postala trg? Kdaj je dobila mestne pravice?
Radovljica se prvič izrecno omenja  leta 1296, že pred letom 1333 je postala trg, konec 15. ali na začetku 16. stoletja pa je že imela mestne pravice.

 12. Kdaj je Radovljica postala sedež okraja?
Leta 1840 je postala sedež okraja in se nato razvijala v vse pomembnejše upravno središče tega dela Gorenjske.

 13. Ali ima Radovljica ugodno lego? S katerimi vasmi je dobro povezana?
Ima ugodno lego ob glavni Gorenjski cesti in je dobro povezana z vasmi pod planoto Jelovico (Visoki vrh, 1395 m) na eni in Karavankami (Stol, 2236 m) na drugi strani.

 14. Kje teče železnica Ljubljana–Jesenice?
Železnica Ljubljana–Jesenice, zgrajeno leta 1870, teče 20 m nižje, po bregu Save.

 15. Katera storitvena dejavnost se je začela razvijati v 19. stoletju, pri čemer je v 20. stoletju postala še pomembnejša?
Konec 19. stoletja se je začel razvijati turizem in in v 20. stoletju postal še pomembnejši (po letu 1933 kopališče, danes še avtokamp).

 16. Kaj je na razvoj kraja močno vplivalo?
Na razvoj kraja so močno vplivale različne obrti, predvsem pletilstvo, ki je preraslo v močno tekstilno industrijo (Almira).

 16. Katere kulturne turistične znamenitosti so v Radovljici?
V Radovljici so gotska župnijska cerkev sv. Petra, v 18. stoletju barokozirana Thurnova graščina, v kateri sta Čebelarski muzej in Linhartova spominska soba, ter ostanki zgodnje baročnega grajskega parka.

 17. Kaj je v pravokotno oblikovanem tržnem prostoru in kaj v upravnem središču?
Ob pravokotno oblikovanem tržnem prostoru so meščanske hiše iz 16. in 17. stoletja (Šivčeva in Vidičeva hiša), v upravnem središču pa je slikovita secesijska hranilniška hiša.

 18. Kateri literat, kemik, skladatelj, čebelar in kipar so živeli v Radovljici?
Tu so bili rojeni dramatik Anton Tomaž Linhart (1756-1795), arhitekt Ivan Vurnik (1884-1971), kemik Jože Slivnik (1930-1983) in skladatelj Pavel Šivic (1908). V Radovljici sta živela čebelar Anton Janša (1734-1773) in kipar Stane Dremelj (1906-1991).